|
IZVEDENE AKTIVNOSTI V OKVIRU PROJEKTA
PROGRAM USPOSABLJANJA – 1. PANOŽNI KROŽEK
V ponedeljek, 29.11.2021 je bil v okviru projekta izveden dogodek - program usposabljanja za kmetijska gospodarstva, ki so člani partnerstva. Izvedba je potekala v obliki panožnega krožka.
Program usposabljanja je bil izveden s strani predstavnikov Geodetskega zavoda Celje, Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru in KGZS Zavoda Ptuj.
Vsebina programa:
• pomen biotske raznovrstnosti za stabilnost kmetijskega prostora;
• vloga stabilnosti kmetijskih ekosistemov za proizvodni potencial zemljišč;
• biotska in abiotska vloga krajinskih elementov in krajinske strukture;
• rastlinske in živalske vrste, ki soustvarjajo agroekosistem linijskih in arealnih krajinskih elementov;
• vzdrževanje mejic – način obrezovanja, čas obrezovanja, pravilno redčenje;
• zahteve ukrepa KRA_MEJ;
• vzdrževanje gozdnih robov (mali gozdiči in večje gozdne zaplate) – način vzdrževanja gozdnih robov, pomembnost nizke podrasti na gozdnem robu, obrezovanje in čas obrezovanja;
• osnovna izhodišča bodoče SKP v povezavi s krajinskimi elementi.
Gradivo za program:
PROGRAM USPOSABLJANJA – 2. PANOŽNI KROŽEK
V torek, 24.5.2022 je bil v okviru projekta izveden dogodek - program usposabljanja za kmetijska gospodarstva, ki so člani partnerstva. Izvedba je potekala v obliki panožnega krožka.
Program usposabljanja je bil izveden s strani predstavnikov Geodetskega zavoda Celje, Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru in KGZS Zavoda Ptuj.
Vsebina programa:
• pomen biotske raznovrstnosti za stabilnost kmetijskega prostora;
• vloga stabilnosti kmetijskih ekosistemov za proizvodni potencial zemljišč;
• biotska in abiotska vloga krajinskih elementov in krajinske strukture;
• predstavitev rastlinskih vrst, ki so primerne za obnovo, razširitev ali obogatitev obstoječih krajinskih elementov;
• ustrezen čas in način zasaditve različnih sadik (priprava tal, skrb za sadiko, zalivanje, ipd.);
• možnosti priprave lastnega razmnoževalnega materiala za obnovo, razširitev ali obogatitev obstoječih krajinskih elementov;
• ustrezen čas in način presaditve različnih sadik dreves in grmov ter ustrezen način zaščite na novo zasajenih sadik dreves in grmov;
• obogatitev obstoječega krajinskega elementa z redkimi avtohtonimi vrstami dreves ali grmov ali z drugimi elementi narave (npr. kupi kamenja in druge male krajinske strukture).
Gradivo za program:
PROGRAM USPOSABLJANJA – 3. PANOŽNI KROŽEK
V petek, 18.11.2022 je bil v okviru projekta izveden dogodek - program usposabljanja za kmetijska gospodarstva, ki so člani partnerstva. Izvedba je potekala v obliki panožnega krožka.
Program usposabljanja je bil izveden s strani predstavnikov Geodetskega zavoda Celje, Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru in KGZS Zavoda Ptuj.
Vsebina programa:
• pomen biotske raznovrstnosti za stabilnost kmetijskega prostora;
• vloga stabilnosti kmetijskih ekosistemov za proizvodni potencial zemljišč;
• biotska in abiotska vloga krajinskih elementov in krajinske strukture;
• načela ustrezne razporeditve in gostote krajinskih elementov na širšem kmetijskem območju;
• kako izbrati lokacije za vzpostavitev novih krajinskih elementov (točkovnih, linijskih in arealnih);
• ustrezne dimenzije krajinskih elementov;
• struktura, razporeditev, usmerjenost mejic, ustrezne rastlinske vrste za zasaditev novih krajinskih elementov, ustrezno kombiniranje različnih vrst;
• ustrezen način zaščite novo vzpostavljenih krajinskih elementov,
• kalkulacija stroškov povezanih z vzpostavitvijo novih krajinskih elementov;
Gradivo za program:
PRENOS ZNANJA V PRAKSO
V sklopu projektnih aktivnosti smo pripravili Priročnik za ohranjanje in vzpostavitev mejic ter drugih krajinskih elementov v kmetijski krajini. Projekt EIP je združil prizadevanja partnerjev in strokovnjakov ter ustvaril priporočila za ohranjanje biodiverzitete v kmetijskem okolju. Priročnik vsebuje praktične smernice, nasvete in primere iz prakse za nego, razširitev in obogatitev krajinskih elementov. Prav tako pa bodo napotke v njem našli tudi investitorji, izvajalci in drugi deležniki v agrarnih operacijah.
REZULTATI PROJEKTA
• IDEJNE ZASNOVE
V okviru našega projekta smo posamezno kmetijsko gospodarstvo preučili, da bi bolje razumeli trenutno stanje. Zbrali smo podatke s terena in ugotovili priložnosti za izboljšave. Naša ekipa strokovnjakov je nato pripravila predloge za izvedbo praktičnih preizkusov, ki so omogočili boljše razumevanje možnih ukrepov. S tem pristopom smo pridobili jasno sliko tega, kaj lahko storimo za izboljšanje trajnosti in učinkovitosti posameznega kmetijskega gospodarstva. Na spodnjih povezavah so dostopne idejne zasnove za posamezna kmetijska gospodarstva:
• Idejna zasnova: KMG Brodnjak Zdenka
• Idejna zasnova: KMG Korenjak Janez
• Idejna zasnova: KMG Praznik Ivan
• Idejna zasnova: KMG Leben Slavko
• Idejna zasnova: KMG Vouk Jožica
• Idejna zasnova: KMG Jeruzalem Ormož SAT d.o.o.
• PREUČITEV DELEŽA KRAJINSKIH ELEMENTOV IN OMREŽJA HABITATOV NA IZBRANEM OBMOČJU IZVEDENIH ZEMLJIŠKIH OPERACIJ IN ANALIZA REANTURACIJE KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
V okviru našega partnerstva imajo tri kmetijska gospodarstva (Leben, Brodnjak in Jeruzalem Ormož SAT d.o.o.) svoje obdelovalne površine na območjih, kjer so v preteklosti že bile izvedene zemljiške operacije, predvsem komasacije. Da bi razumeli obstoječe krajinske elemente, smo opredelili dve obsežni območji. Za temeljito analizo smo se osredotočili na manjše območje načrtovane komasacije »Hajdina 5« v občini Hajdina. Tu smo izvedli podrobnejšo študijo in analizo krajinskih elementov.
• Analiza krajinskih elementov
• ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA
V okviru projekta smo se poglobili v stališča in interese kmetovalcev v zvezi z ohranjanjem in vzpostavitvijo krajinskih elementov ob ustreznem finančnem nadomestilu. Pripravljenost kmetovalcev za uvajanje novih krajinskih elementov je ključna za ohranjanje biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev v kmetijski krajini. Pripravili smo analizo rezultatov, ki temelji na obsežnem anketnem vprašalniku, ki je bil izveden med 1.197 kmetovalci na območju delovanja KGZS Zavoda Ptuj. Ugotavljamo, da obstaja širok spekter dejavnikov, ki vplivajo na stališča in pripravljenost kmetovalcev za sprejemanje novih krajinskih elementov. To vključuje značilnosti kmetijskih gospodarstev, dostop do strokovne pomoči, splošno ozaveščenost o pomenu ohranjanja krajinskih elementov ter ekonomske vidike. Več pa v samem dokumentu.
• Analiza anketnega vprašalnika
• DOKUMENT EKONOMSKO OVREDNOTENJE
V sklopu EIP projekta smo pripravili tudi ekonomsko ovrednotenje vzpostavitve različnih novih krajinskih elementov in izračun finančnega nadomestila za enoto kmetijskega zemljišča pri vzpostavitvi novih krajinskih elementov. Ekonomsko smo ovrednotili vzpostavitev različnih krajinskih elementov (točkovnih, linijskih in arealnih) in pri tem upoštevali stroške materiala, domače strojne storitve in ročno delo.
• Ekonomsko ovrednotenje
• POVZETKI PRAKS IN PRIPOROČIL VEZANIH NA VEGETACIJSKE KRAJINSKE ELEMENTE
Na osnovi izvedenih praktičnih preizkusov na šestih partnerskih kmetijah (Korenjak, Brodnjak, Jeruzalem Ormož SAT d.o.o., Leben, Praznik in Vouk) smo opredelili priporočila za vzdrževanje/obnovo/razširitev/obogatitev obstoječih krajinskih elementov in tudi priporočil za vzpostavitev novih krajinskih elementov. Dodatno so na osnovi analize krajinskih elementov na širšem območju GERK-ov KMG Brodnjak, Leben in Jeruzalem Ormož SAT, ki imajo površine na območju že izvedenih zemljiških operacij, in tuje literature vezne na izvedbo agrarnih operacij nastala priporočila za obravnavo krajinskih elementov v sklopu agrarnih operacij. Kratek povzetek praks oz. priporočil najdete v priloženem dokumentu.
• Rezultati projekta - prakse in priporočila
|
|
